Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) je objavila najnovejše ocene vrednosti nepremičnin po državi. Posodobljene številke kažejo, da skupna vrednost vseh nepremičnin dosega kar 298 milijard evrov. Odziv javnosti je bil izjemen – že prvo jutro je informacijo o svoji lastnini preverilo več kot 180.000 ljudi. Ocenjena vrednost se je v primerjavi s poskusnimi izračuni iz prejšnjega leta zvišala za dodatnih 8 odstotkov, kar kaže na nadaljnji vzpon trga.
Največja odstopanja na najbolj priljubljenih lokacijah
Tržne cene nepremičnin v nekaterih regijah precej presegajo GURS-ove ocene. Prodaja hiš Ljubljana pokaže, da je razkorak v Ljubljani med 10 in 25 odstotki, medtem ko na turističnih lokacijah, kot so Obala, Bled in Kranjska Gora, lahko preseže tudi 40 odstotkov. Ta razlika ni posledica napačnih ocen, ampak predvsem dejstva, da statistični model težko zajame skrajno visoke vrednosti na najbolj elitnih mikrolokacijah. Te nepremičnine imajo namreč svojo zakonitost in povsem drugačen tržni potencial.
Kam se bo trg še razvijal?
Ljubljana ostaja vodilno območje, kjer se napoveduje nadaljnja rast cen. Status glavnega mesta, močna gospodarska aktivnost, infrastruktura ter prisotnost diplomatskih predstavništev in podjetij ustvarjajo neprekinjeno povpraševanje. Trg je zelo živahen, hkrati pa število kakovostnih nepremičnin omejeno.
Podobno dinamiko pričakujemo tudi v prestižnih turističnih središčih. Mednje sodijo Piran, Portorož, Bled in Kranjska Gora, kjer povpraševanje še naprej presega ponudbo. Primanjkuje novih gradbenih projektov, kar dodatno zvišuje cene. Tuji vlagatelji pogosto kupujejo nepremičnine za oddajanje ali kot dolgoročne naložbe, kar dodatno zmanjšuje dostopnost za domače kupce.
Nakup, ne najem – dolgoročna vrednost lastništva
Kljub rasti cen mnogi strokovnjaki svetujejo, da se ljudje odločijo za nakup nepremičnine namesto za najem. Najem je pogosto kratkoročna rešitev, ki dolgoročno ne gradi vrednosti. Lastništvo pa pomeni naložbo v prihodnost in zaščito pred nihanji na trgu. Zlasti v krajih z omejeno ponudbo in stalno rastjo cen je lastništvo pomembna strateška odločitev.
Kljub rasti cen so na slovenskem nepremičninskem trgu še vedno regije, kjer je nakup stanovanja ali hiše cenovno znosnejši. Na Obali, kjer so cene najvišje prav ob morju, se ugodnejše priložnosti skrivajo v zaledju – naselja kot so Škofije, Hrvatini, Šared in Malija predstavljajo alternativo elitnim lokacijam.
Tudi Gorenjska nudi možnosti zunaj najbolj zaželenih točk. Namesto nakupa v središču Bleda ali Kranjske Gore se kupci vse pogosteje odločajo za okoliške kraje, denimo Radovljico, kjer so cene znatno nižje.
Primestna naselja v okolici Ljubljane postajajo vroča točka
Rastoče zanimanje vlada tudi primestnim občinam v bližini prestolnice, kot sta Grosuplje in Domžale. Obe mesti beležita močan razvoj in infrastrukturo, ki omogoča hiter dostop do Ljubljane, hkrati pa ponujata boljšo kakovost življenja po dostopnejših cenah.
Vedno več investitorjev pa prepoznava potencial v manjših mestih po vsej državi. Velenje, Laško, Ajdovščina, Nova Gorica, Pivka in Postojna so le nekateri primeri območij, kjer se po letih stagnacije ponovno začenja intenzivnejša stanovanjska gradnja. Te lokacije postajajo zanimive ne le za domačine, ampak tudi za vlagatelje.
Cene v številkah – kontrasti med regijami
Razlike med regijami so izjemne. Na primer, v Portorožu lahko cena kvadratnega metra doseže celo 8.000 evrov, medtem ko se v Ajdovščini giblje med 2.800 in 3.000 evrov/m². V Novi Gorici se kvadratni meter prodaja za približno 3.500 evrov, Škofja Loka dosega podobne vrednosti, medtem ko Dolenjska – z Novim mestom na čelu – beleži cene okoli 3.800 evrov/m² v novih projektih.
Po drugi strani pa najbolj dostopne nepremičnine ostajajo na podeželju. Na obrobju države, v regijah kot sta Bela krajina (Črnomelj, Vinica) ali Prekmurje (npr. okolica Murske Sobote), so cene še vedno občutno nižje, a pogosto pogojene s slabšo infrastrukturo in manjšimi zaposlitvenimi možnostmi.
Lastništvo ali najem – kaj svetujejo strokovnjaki?
Čeprav visoke cene marsikoga odvračajo od nakupa, nepremičninski strokovnjaki vseeno poudarjajo, da je lastništvo dolgoročno bolj smiselna izbira. Po njihovem mnenju najem ne nudi prave varnosti in svobode, pogosto pa pomeni tudi omejitve pri urejanju doma ali življenjskem slogu.
Mladim svetuje, naj se ne ustrašijo začetne preprostosti. Tudi manjša nepremičnina na obrobju pomeni korak k neodvisnosti in dolgoročni stabilnosti. Sčasoma se lahko preselijo v večje stanovanje ali boljšo lokacijo. Pomembno je, da začnejo, tudi če skromno.
