Če olive uporabljate zgolj kot dodatek na pici, je čas, da jih vključite v svojo prehrano bolj pogosto. Olive niso le okusen prigrizek, temveč izjemno koristno živilo za zdravje. Pomagajo pri preprečevanju bolezni srca in ožilja, zdravljenju artritisa, alergij ter podpirajo zdravo prebavo.
Olive so plod oljke, drevesa z dolgo zgodovino, ki velja za eno najbolj spoštovanih rastlin na svetu. Že pred več kot sedmimi tisočletji so ljudje uporabljali olive za prehrano in zdravilstvo, prav tako za pridobivanje dragocenega oljčnega olja. Izvor oljk naj bi bil na Kreti, od koder so se razširile po Egiptu, Palestini in preostalem Sredozemlju. Danes poznamo kar 2500 vrst oliv, vendar jih le desetina doseže komercialno pridelavo.
Olive so polne hranil, zaradi katerih so nepogrešljiv del mediteranske prehrane. So bogat vir železa, vitamina E, bakra in vlaknin. Poleg tega vsebujejo oleinsko kislino, ki zmanjšuje slab holesterol in zvišuje dobrega. Redno uživanje oliv znižuje tveganje za bolezni srca, raka ter izboljšuje stanje kože, zahvaljujoč njihovim antioksidativnim in protivnetnim lastnostim.
Olive kot sadež in oljka kot drevo
Olive so sadež oljke (Olea europea), ki spada v družino oljkovk. Tako kot mango, češnje in breskve, so olive koščičasto sadje. Oljka je zimzeleno drevo, ki v višino zraste med tri in 12 metrov, njena življenjska doba pa lahko preseže več stoletij. Celo, če se drevo poseka, lahko njegove korenine ustvarijo novo deblo.
Listi oljk so suličasti, usnjati na dotik, z zgornjo stranjo temno zelene in spodnjo srebrnkasto barvo. Pozno spomladi oljka razvije majhne bele cvetove, ki rastejo v grozdih v pazduhah listov. Plodovi so sprva zeleni, nato pa postanejo črni, v notranjosti pa vsebujejo eno ali dve semeni.
Razširjenost oljk in priljubljena območja za rast
Oljke najbolje uspevajo na sredozemskih apnenčastih tleh. Izvorno so rasle v vzhodnem Sredozemlju, vključno s Sirijo, Malo Azijo, severnim Iranom in območjem Kaspijskega jezera. Kasneje so jih začeli gojiti tudi drugod po svetu, na primer v Afriki, Avstraliji, Novi Zelandiji in Kaliforniji. Oljke so imele pomembno vlogo že v antičnih časih, zlasti v stari Grčiji, kjer so se pojavljale v mitih in legendah. Že od nekdaj so jih uporabljali za pridobivanje olja, v prehrani in kot naravno zdravilo.
V Sloveniji uspevata divja in gojena oljka. Divja oljka je nižja in ima manjše plodove, najdemo pa jo predvsem v Istri. Največji svetovni proizvajalci oliv so Španija, Italija, Grčija, Tunizija, Turčija in Maroko.
Prehranske vrednosti in koristi oliv
Olive so bogate z zdravimi maščobami, zlasti oleinsko kislino, ki ima protivnetne lastnosti in zmanjšuje tveganje za bolezni srca in raka. Poleg tega vsebujejo malo kalorij in ogljikovih hidratov, kar jih naredi primerno živilo za ljudi, ki želijo uravnavati telesno težo ali zmanjšati vnos ogljikovih hidratov.
Olive vsebujejo vitamin E, močan antioksidant, ter kvercetin in druge antioksidante. So bogate z minerali, kot so baker, kalcij, natrij (v slanici) in železo, ki je še posebej prisoten v črnih olivah.
Uporaba oliv v kulinariki
V sredozemskem svetu se večina oliv predela v olivno olje, vendar so cele olive še bolj koristne zaradi večje vsebnosti hranil. Uporabljajo se kot dodatek k solatam, sendvičem, omakam, namazom in drugim jedem. Njihova grenkoba se omili z dodatkom soli.
