Anksioznost pomeni stanje pretiranih skrbi, napetosti ter strahu. Slednje lahko traja tudi po tem, ko ni direktne nevarnosti. Gre namreč za naravni obrambni mehanizem, ki ljudi varuje v nevarnih situacijah. Lahko pa postane precejšen izziv, ko je stalno prisoten.
Seveda pa je ključno razlikovati med povsem običajno zaskrbljenostjo in med anksiozno motnjo, kjer pa simptomi lahko močno vplivajo na naše vsakdanje življenje. Simptomi anksioznosti se delijo na več podkategorij. Med fizične simptome denimo sodijo znojenje, pospešeno bitje srca, vrtoglavica, napetost v mišicah, težave s prebavo.
Vzroki za nastanek anksioznosti
Če ste nenehno pod stresom, se aktivira simpatični živčni sistem. Problem pa nastane, ko ostane dlje časa aktiven. Takšno stanje namreč lahko povzroči kronično napetost, izčrpava telo in slednje seveda vodi v anksioznost. V tem primeru vam lahko pomaga psihoterapevt.
Sicer pa se anksiozna motnja lahko pojavi ob najrazličnejših situacijah. Včasih nas lahko povsem nepričakovano preplavijo občutki anksioznosti doma, kljub temu da imamo tam povsem varno okolje. Včasih pa se omenjeni občutki lahko pojavijo kje drugje, na primer med množico ljudi, v trgovini, na banki in podobno.
Za določene osebe je na primer značilno, da postanejo anksiozni, če morajo daleč od doma, morajo prespati v tujem kraju ali pa se od domačega kraja odtujijo.
Napad panike kot skrajna oblika anksioznosti
Če vam ob anksioznosti psihoterapevt ne bo pravočasno pomagal, potem lahko stanje preide celo v panični napad. Ta je torej skrajna oblika anksioznosti.
Panični napad je ena od najtežjih izkušenj, ki jih človek lahko sploh doživi. Gre namreč za zelo močno doživljanje groze, strahu, občutka, da se nam bo zmešalo ali pa močno doživljanje strahu, da bomo umrli.
Anksioznost je klic telesa po pomoči
Izkušeni psihoterapevt vam bo povedal, da je anksioznost klic telesa po pomoči. Pomeni, da je vsega preveč in da zaradi tega telo ne zmore več.
Ljudje skozi svoje življenje doživljamo tako dobre kot tudi slabe trenutke. Stres se kopiči v našem telesu, in sicer v energetski obliki.
Ker pa smo ljudje v resnici čustvena bitja, ob stresnih dogodkih v nas nastajajo negativna čustva. Doživljamo jezo, strah, nemoč, zamero in podobno.
