Okulist je označen kot specialist oftalmologije. To je veda o očeh in boleznih, ki so povezane z njimi. Pregleduje torej oči na očesni kliniki ali v očesni ambulanti v okviru zdravstvenih domov. Paciente sprejema medicinska sestra, okulist pa jih torej pregleduje.
V prvem delu pregleda okulist posluša pacienta ter se z njim pogovori o težavah. Nato mu izmeri očesni pritisk in širino zenice. Pregleda tudi ostrino vida ter očesno ozadje. Po pregledu pa se strokovnjak odloči, za kakšno vrsto bolezni pravzaprav gre. Med najpogostejše sodijo spremembe na vekah, vnetja, poškodbe roženice, bolezni vidnega živca, mrežice, tumorji. Poleg pregleda ter postavljanja diagnoz okulist bolezni tudi zdravi.
Poseben del okulistike
Delo okulista je torej izjemno raznovrstno. Poseben del okulistike predstavlja pregled oči v namen korekcije vida. Če strokovnjak ugotovi, da ima pregledani pacient slabo vidno ostrino, mu predpiše očala. Pacient mora nato izbrati optika, ki mu bo očala izdelal. Okulist prav tako lahko predpiše kontaktne leče. Zanje določi, katera vrsta bi bila za določenega pacienta najbolj primerna. So to kontaktne leče za dnevno nošenje, za podaljšano nošenje, poltrde ali mehke?
Področje dela okulista je seveda odvisno zlasti od smeri specializacije, ki jo je opravil. Svoje delo lahko opravlja tudi v optični ordinaciji. Tam opravlja preglede za oči pri težavah z vidom ter predpisuje kontaktne leče in očala.
Delovni pripomočki okulista
Za najučinkoviteje opravljanje pregledov okulist pri svojem delu uporablja številne pripomočke. Med drugim so to tudi Selenove tablice, s katerimi pomaga določati ostrino vida. Na teh tablicah so praviloma označene številke in črke, za otroke pa se uporabljajo posebne sličice.
Za preglede potrebuje še vrsto drugih sredstev. Med najpogostejšimi so na primer:
- oftalmoskop,
- mikroskop,
- laser,
- aparat za merjenje očesnega pritiska,
- povečevalno steklo,
- ultrazvok,
- posebne lupe za očala.
Za opravljanje svojega dela pa okulist nujno potrebuje tudi nekatere psihofizične sposobnosti. To so dober vid, ročne spretnosti. Slednje pridejo še toliko bolj do izraza, ko opravlja kirurške posege. Za opravljanje tovrstnega poklica so pravzaprav potrebne enake lastnosti, kot se zahtevajo za opravljanje katerega koli drugega poklica na področju medicine. To so predvsem odgovornost, natančnost, spoštljiv in strpen odnos do pacientov.
